Kakšne so obremenitve nove čistilne naprave Vipava

29.01.2015

V Vipavi so za potrebe čiščenja komunalnih odpadnih vod iz naselja Vipava in okoliških vasi izgradili čistilno napravo kapacitete 6000 populacijskih enot (PE), ki od konca avgusta 2014 poskusno obratuje za eno leto. Vodilni partner izvajalec je  koprsko podjetje CID-Čistilne naprave. Med poskusnim obratovanjem bodo testirali njeno delovanje, optimizirali proces čiščenja odpadnih voda, odpravili vse pomanjkljivosti in napake na strojih, napravah in drugih sestavnih delih čistilne naprave, ki se pojavijo med njenim delovanjem.

Ker velja, da je vsaka čistilna naprava svoj sistem, v katerega je vključeno veliko fizikalno-kemijskih in bioloških procesov, jo je treba redno nadzirati, spremljati učinek čiščenja, dosledno voditi biološki proces čiščenja in spremljati stanje biomase, saj je se lahko le tako vzdržuje pravilen način delovanja in prepreči morebitne zastoje in/ali okvare strojne opreme.

Vsaka čistilna naprava je dimenzionirana za neko obremenitev, ki se jo izračuna po določenih smernicah (standardih) glede na vhodne podatke. Obremenitev čistilne naprave je izražena kot:

  • hidravlična obremenitev, ki je odvisna od količine odpadne vode na dotoku ter
  • organska obremenitev, ki je odvisna od sestave odpadne vode. 

Hidravlična obremenitev je odvisna od števila priključenih prebivalcev na kanalizacijski sistem, kjer se predpostavlja dnevna norma porabe vode 150 l/osebo/dan, in od tipa kanalizacijskega sistema. Ta je lahko ločen ali mešan. Pri mešanemu je treba čistilno napravo dimenzionirati na večje pretoke, saj nanjo poleg komunalnih odpadnih vod pritekajo tudi padavinske (meteorne).  

Organska obremenitev čistilne naprave pa je odvisna od sestave odpadne vode, ki na čistilno napravo priteka. Organsko onesnaženje odpadne vode določa količino organskih in anorganskih snovi v vodi. Najzanesljivejše merilo za določitev stopnje organske onesnaženosti je potreba po kisiku. Organske nečistoče v odpadnih vodah se določi tako, da se jih najprej oksidira in iz količine porabljenega kisika izračuna količino organskega onesnaženja. Potreba po kisiku je definirana s količino kisika, ki je ob določenih pogojih in v določenem obdobju potrebna za razkroj primesi v vodi. Pri tem ločimo:

  • kemijsko potrebo po kisiku (KPK), ki določa stopnjo kemijske obremenitve čistilne naprave,
  • biokemijsko potrebo po kisiku (BPK), ki določa stopnjo biokemijske obremenitve čistilne naprave.

Nova centralna čistilna naprava Vipava ima končno kapaciteto čiščenja za 6.000 populacijskih enot in je trenutno 70-odstotno obremenjena. Nanjo pritekajo komunalne in padavinske odpadne vode ter industrijske odpadne vode iz obrtne cone Vipava.

Njena obremenitev se bo povečevala sorazmerno s številom na novo priključenih uporabnikov. Med poskusnim obratovanjem se ne predvideva bistvenega povišanja njene obremenitve, saj se pričakuje, da stopnja obremenitve naprave do zaključka poskusnega obratovanja ne bo presegla 80 odstotkov projektirane.